IZVOR
Beseda “kava” izvira iz arabske besede »qahwa«, ki pomeni “rastlinska pijača” oziroma vino.
Iz muslimanskega sveta je kava v Evropo prišla skozi Benetke. Na začetku so to “muslimansko pijačo” zavračali, vse dokler ni leta 1600 papež Klement VIII razglasil, da jo smejo piti tudi kristjani. Njena priljubljenost je rastla in prvo kavarno so odprli v Italiji leta 1645.
RAST
Za optimalno rast potrebuje blage klimatske pogoje, s temperaturami med 15 in 25 °C, z zadostno količino padavin.
Odrasla rastlina kavovca v višino doseže do 12 metrov, listi so voščeni, temno zeleni, dolgi približno 15 centimetrov. Cvetovi so majhni in beli, dišeči in zvezdnate oblike. Kavovec cveti enkrat do dvakrat letno, odvisno od deževnih dob. Plodovi se razvijajo od 7 do 9 mesecev in ko dozorijo, so temno rdeče barve. Običajno sta v enem plodu dve zrni kave.
OBIRANJE
Najcenejši in najhitrejši način obiranja kave je strojno obiranje, najbolj kakovostno kavo pa oberejo ročno, plod za plodom.
DVA NAČINA PRIPRAVE NA TRANSPORT
SUHA METODA je hitra in cenejša, a kavi pusti manj arome. Zrele plodove na hitro operejo, izločijo smeti, vejice in kamne, nato pa jih razprostrejo v posebne betonske ploščadi in ročno obračajo na soncu več dni. Posušenim plodovom nato odstranijo zunanjo lupino, jih ločijo po velikosti in zapakirajo v juta vreče.
Barva zrn:
- Arabika: rjave in zelenkaste barve.
- Robusta: rjavo rumenih barv.
Z MOKRO METODO dobimo prano kavo. V betonskih bazenih z mrzlo vodo plodove ločijo glede na težo in zrelost. Sledi fermentacija, ki obogati okus, šele nato pa zrna osušijo in zapakirajo v vreče za dostavo pražarnam po vsem svetu.
Barva zrn:
- Arabika: zeleno modra
- Robusta: zeleno rumena.
PRAŽENJE
Praženje surove kave je temeljni proces za pripravo odlične ekspresne kave. Kljub sodobni tehnologiji in razvoju, sta še vedno na prvem mestu človek in tradicija. Izbrati dobro mešanico iz različnih vrst je prava umetnost, podobno kot v parfumerijski industriji.
Po praženju kavna zrna ohladijo z mrzlim zrakom ali vodo. Hitreje kot so ohlajena, boljša sta aroma in okus. Med praženjem potekajo številne reakcije, pri katerih nastajajo hlapne aromatične spojine, ki tvorijo značilno kavno aromo.
NAJBOLJ CENJENA KAVA
Kava Jamaica Blue Mountain je ena dražjih in najbolj cenjenih. Uspeva na Jamajki, na planoti Blue Mountain. Ker jo pridelujejo na tem območju in je blagega zaokroženega okusa, na trgu dosega izjemno visoke cene. Običajna kava je transportirana v vrečah iz jute. Njene posebnosti so zelo dobre senzorične lastnosti in tudi to, da jo transportirajo v lesenih sodčkih.
NAJDRAŽJA KAVA
Je zaradi svoje redkosti in posebnega okusa kava Kopi Luwak iz Indonezije. Nastane tako, da cibetovka (manjši lisici podobna žival) poje in prebavi kavine češnje. Cena se giblje okoli 250 evrov za kilogram surove kave. Glavni kupci te redke in zelo drage kave so Japonci.
NAJVEČ KAVE
Brazilija je največja proizvajalka surove kave na svetu. Na leto je pridelajo kar od 30 do 40 milijonov vreč (60-kilogramskih), to je približno 30 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Sledita ji Vietnam in Kolumbija.
Vso to kavo pa seveda tudi nekdo spraži, skuha in popije. Njeni najbolj navdušeni pivci so Finci, ki je po letni statistiki spijejo povprečno kar 12 kilogramov na prebivalca. Sledijo jim Švedi, Norvežani in Nizozemci z desetimi kilogrami popite kave. Najbolj razvpiti kavopivci Italijani pravzaprav popijejo le pet kilogramov kave na prebivalca.
Slovenci, ki se tudi radi štejemo med prave »kofetarje«, pa je vsako leto popijemo v povprečju tri kilograme na prebivalca.
ZDRAVJE IN KAVA
Redno uživanje kave ima lahko pozitiven vpliv na preprečevanje diabetesa tipa 2, Parkinsonove bolezni, Alzheimerjeve bolezni, ciroze jeter, astme, nastanka žolčnih kamnov in različnih rakavih obolenj.
Kava poveča človekovo storilnost in ugodno vpliva na pomnjenje. Znana raziskava je pokazala, da omogoča boljše opravljanje dejavnosti, pri katerih je pomemben spomin. Kava v pretiranih količinah pa seveda lahko povzroči težave z nespečnostjo.
Pred številnimi boleznimi kava varuje zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. Celo zeleni čaj, ki je dobro poznan kot bogat vir antioksidantov, jih vsebuje do petkrat manj kot kava. Antioksidanti varujejo organizem pred procesi oksidacije, ki so vpleteni v nastanek rakavih obolenj.
KOFEIN
Kofein je spojina, ki bi jo strokovno lahko poimenovali psihoaktivni stimulant. Beseda izhaja iz francoskega izraza za kavo, café. Kemično povsem enaka spojina se imenuje guaranin, če je v guarani, in tein, če je v čaju. Ljudje kofein večinoma užijemo z zrni kavovca in listi čajevih grmov. Posledica zaužitja je občutek večje budnosti in pozornosti, zato so napitki, ki vsebujejo kofein, zelo priljubljeni.
Kofein ni le v kavnih zrnih, ampak tudi v zrnih, listih in sadežih več kot 60 vrst rastlin. Rastlini koristi, saj učinkuje kot naravni pesticid, ki paralizira rastlinojede insekte.
Pravilno pripravljeni napitek espresso s časom ekstrakcije 25 sekund in volumnom napitka 25 mililitrov vsebuje približno 40 miligramov kofeina na skodelico. Pri pripravi dolge kave se pri drugem delu ekstrakcije ekstrahira bolj vodena kava. To okus napitka ublaži, a izločijo se tudi spojine, ki spremenijo lastnosti in okus dobre kave. Ker je dolga kava bolj vodena, mnogi mislijo, da vsebuje manj kofeina. A to ni res, vsebuje ga lahko tudi 100 miligramov.