{"id":12,"date":"2019-01-24T12:33:24","date_gmt":"2019-01-24T12:33:24","guid":{"rendered":"http:\/\/www.ascaso.si\/2019\/?page_id=12"},"modified":"2019-01-31T15:09:33","modified_gmt":"2019-01-31T15:09:33","slug":"kava","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/kava\/","title":{"rendered":"Kava"},"content":{"rendered":"\n<p class=\"wp-block-paragraph\">IZVOR<br>\nBeseda &#8220;kava&#8221; izvira iz arabske besede \u00bbqahwa\u00ab, ki pomeni &#8220;rastlinska pija\u010da&#8221; oziroma vino.<br>\nIz muslimanskega sveta je kava v Evropo pri\u0161la skozi Benetke. Na za\u010detku so to &#8220;muslimansko pija\u010do&#8221; zavra\u010dali, vse dokler ni leta 1600 pape\u017e Klement VIII razglasil, da jo smejo piti tudi kristjani. Njena priljubljenost je rastla in prvo kavarno so odprli v Italiji leta 1645.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">RAST<br>\nZa optimalno rast potrebuje blage klimatske pogoje, s temperaturami med 15 in 25 \u00b0C, z zadostno koli\u010dino padavin.<br>\nOdrasla rastlina kavovca v vi\u0161ino dose\u017ee do 12 metrov, listi so vo\u0161\u010deni, temno zeleni, dolgi pribli\u017eno 15 centimetrov. Cvetovi so majhni in beli, di\u0161e\u010di in zvezdnate oblike. Kavovec cveti enkrat do dvakrat letno, odvisno od de\u017eevnih dob. Plodovi se razvijajo od 7 do 9 mesecev in ko dozorijo, so temno rde\u010de barve. Obi\u010dajno sta v enem plodu dve zrni kave.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">OBIRANJE<br>\nNajcenej\u0161i in najhitrej\u0161i na\u010din obiranja kave je strojno obiranje, najbolj kakovostno kavo pa oberejo ro\u010dno, plod za plodom.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">DVA NA\u010cINA PRIPRAVE NA TRANSPORT<br>\nSUHA METODA je hitra in cenej\u0161a, a kavi pusti manj arome. Zrele plodove na hitro operejo, izlo\u010dijo smeti, vejice in kamne, nato pa jih razprostrejo v posebne betonske plo\u0161\u010dadi in ro\u010dno obra\u010dajo na soncu ve\u010d dni. Posu\u0161enim plodovom nato odstranijo zunanjo lupino, jih lo\u010dijo po velikosti in zapakirajo v juta vre\u010de.<br>\nBarva zrn:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Arabika: rjave in zelenkaste barve.<\/li><li>Robusta: rjavo rumenih barv.<br>\nZ MOKRO METODO dobimo prano kavo. V betonskih bazenih z mrzlo vodo plodove lo\u010dijo glede na te\u017eo in zrelost. Sledi fermentacija, ki obogati okus,  \u0161ele nato pa zrna osu\u0161ijo in zapakirajo v vre\u010de za dostavo pra\u017earnam po vsem svetu.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">Barva zrn:<\/p>\n\n\n\n<ul class=\"wp-block-list\"><li>Arabika: zeleno modra<\/li><li>Robusta: zeleno rumena.<\/li><\/ul>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">PRA\u017dENJE<br>\nPra\u017eenje surove kave je temeljni proces za pripravo odli\u010dne ekspresne kave. Kljub sodobni tehnologiji in razvoju, sta \u0161e vedno na prvem mestu \u010dlovek in tradicija. Izbrati dobro me\u0161anico iz razli\u010dnih vrst je prava umetnost, podobno kot v parfumerijski industriji.<br>\nPo pra\u017eenju kavna zrna ohladijo z mrzlim zrakom ali vodo. Hitreje kot so ohlajena, bolj\u0161a sta aroma in okus. Med pra\u017eenjem potekajo \u0161tevilne reakcije, pri katerih nastajajo hlapne aromati\u010dne spojine, ki tvorijo zna\u010dilno kavno aromo.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">NAJBOLJ CENJENA KAVA<br>\nKava Jamaica Blue Mountain je ena dra\u017ejih in najbolj cenjenih. Uspeva na Jamajki, na planoti Blue Mountain. Ker jo pridelujejo na tem obmo\u010dju in je blagega zaokro\u017eenega okusa, na trgu dosega izjemno visoke cene. Obi\u010dajna kava je transportirana v vre\u010dah iz jute. Njene posebnosti so zelo dobre senzori\u010dne lastnosti in tudi to, da jo transportirajo v lesenih sod\u010dkih.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">NAJDRA\u017dJA KAVA<br>\nJe zaradi svoje redkosti in posebnega okusa kava Kopi Luwak iz Indonezije. Nastane tako, da cibetovka (manj\u0161i lisici podobna \u017eival) poje in prebavi kavine \u010de\u0161nje. Cena se giblje okoli 250 evrov za kilogram surove kave. Glavni kupci te redke in zelo drage kave so Japonci.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">NAJVE\u010c KAVE<br>\nBrazilija je najve\u010dja proizvajalka surove kave na svetu. Na leto je pridelajo kar od 30 do 40 milijonov vre\u010d (60-kilogramskih), to je pribli\u017eno 30 odstotkov celotne svetovne proizvodnje. Sledita ji Vietnam in Kolumbija.<br>\nVso to kavo pa seveda tudi nekdo spra\u017ei, skuha in popije. Njeni najbolj navdu\u0161eni pivci so Finci, ki je po letni statistiki spijejo povpre\u010dno kar 12 kilogramov na prebivalca. Sledijo jim \u0160vedi, Norve\u017eani in Nizozemci z desetimi kilogrami popite kave. Najbolj razvpiti kavopivci Italijani pravzaprav popijejo le pet kilogramov kave na prebivalca.<br>\nSlovenci, ki se tudi radi \u0161tejemo med prave \u00bbkofetarje\u00ab, pa je vsako leto popijemo v povpre\u010dju tri kilograme na prebivalca.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">ZDRAVJE IN KAVA<br>\nRedno u\u017eivanje kave ima lahko pozitiven vpliv na prepre\u010devanje diabetesa tipa 2, Parkinsonove bolezni, Alzheimerjeve bolezni, ciroze jeter, astme, nastanka \u017eol\u010dnih kamnov in razli\u010dnih rakavih obolenj.<br>\nKava pove\u010da \u010dlovekovo storilnost in ugodno vpliva na pomnjenje. Znana raziskava je pokazala, da omogo\u010da bolj\u0161e opravljanje dejavnosti, pri katerih je pomemben spomin. Kava v pretiranih koli\u010dinah pa seveda lahko povzro\u010di te\u017eave z nespe\u010dnostjo.<br>\nPred \u0161tevilnimi boleznimi kava varuje zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. Celo zeleni \u010daj, ki je dobro poznan kot bogat vir antioksidantov, jih vsebuje do petkrat manj kot kava. Antioksidanti varujejo organizem pred procesi oksidacije, ki so vpleteni v nastanek rakavih obolenj.<\/p>\n\n\n\n<p class=\"wp-block-paragraph\">KOFEIN<br>\nKofein je spojina, ki bi jo strokovno lahko poimenovali  psihoaktivni stimulant. Beseda izhaja iz francoskega izraza za kavo, caf\u00e9. Kemi\u010dno povsem enaka spojina se imenuje guaranin, \u010de je v guarani, in tein, \u010de je v \u010daju.  Ljudje kofein ve\u010dinoma u\u017eijemo z zrni kavovca in listi \u010dajevih grmov. Posledica zau\u017eitja je ob\u010dutek ve\u010dje budnosti in pozornosti, zato so napitki, ki vsebujejo kofein, zelo priljubljeni.<br>\nKofein ni le v kavnih zrnih, ampak tudi v zrnih, listih in sade\u017eih ve\u010d kot 60 vrst rastlin. Rastlini koristi, saj u\u010dinkuje kot naravni pesticid, ki paralizira rastlinojede insekte.<br>\nPravilno pripravljeni napitek espresso s \u010dasom ekstrakcije 25 sekund in volumnom napitka 25 mililitrov vsebuje pribli\u017eno 40 miligramov kofeina na skodelico. Pri pripravi dolge kave se pri drugem delu ekstrakcije ekstrahira bolj vodena kava. To okus napitka ubla\u017ei, a izlo\u010dijo se tudi spojine, ki spremenijo lastnosti in okus dobre kave. Ker je dolga kava bolj vodena, mnogi mislijo, da vsebuje manj kofeina. A to ni res, vsebuje ga lahko tudi 100 miligramov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>IZVOR Beseda &#8220;kava&#8221; izvira iz arabske besede \u00bbqahwa\u00ab, ki pomeni &#8220;rastlinska pija\u010da&#8221; oziroma vino. Iz muslimanskega sveta je kava v Evropo pri\u0161la skozi Benetke. Na za\u010detku so to &#8220;muslimansko pija\u010do&#8221; zavra\u010dali, vse dokler ni leta 1600 pape\u017e Klement VIII razglasil, da jo smejo piti tudi kristjani. Njena priljubljenost je rastla in prvo kavarno so odprli [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"default","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","ast-disable-related-posts":"","theme-transparent-header-meta":"default","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"class_list":["post-12","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/12","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/12\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":815,"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/12\/revisions\/815"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hauptman.eu\/ascaso.si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}